Mesec julij je v družinskem podjetju EURO-TIM d.o.o., ki je v lasti Danijela in Darka Grivičića, s sedežem v majhni slavonski vasi Kujnik, v občini Oriovac (Brodsko-posavska županija), minil v znamenju intenzivne košnje in drugih del.

Na 50 hektarjih lastnega in približno 800 hektarjih državnega zemljišča, ki je v dolgoročni koncesiji, v občinah Sibinj in Brodski Stupnik, se podjetje z enajstimi zaposlenimi, ki so večinoma mladi, ukvarja s kmetovanjem, proizvodnjo detelje lucerne, živinorejo in od spomladi 2018, v obratu, ki se nahaja v Slobodnici (Slavonski Brod), tudi s proizvodnjo peletov, poslom vrednim približno tri milijone kun. Tam predelajo del lucerne, ki jo posejejo na večjih površinah in ostanke z njiv, ter jih prodajo kot končne izdelke.

“Z dosedanjo sezono smo precej zadovoljni. Pri pridelavi ječmena smo dosegli pridelek, težak približno 8 ton na hektar, kar je najboljši pridelek tega žita doslej. Donos organske pšenice je bil nižji – nekaj več kot 5 ton na hektar, ker so miši oz. voluharji naredili veliko škode. Zadovoljni smo tudi s pridelkom organske oljne ogrščice, ki smo je pobrali 2,3 tone na hektar. Kar se tiče poljskih pridelkov imamo na naših površinah tudi več soje in koruze, ki sta junija in julija dosegli zelo dober dež, zato so pridelki videti fenomenalno in glede na trenutne razmere obljubljajo odlične donose,” pove Darko Grivičić, medtem ko ekipa delavcev kosi lucerno, katere imajo letos posejane na 230 hektarjih.

 

Že četrta košnja dragocene lucerne

Na nekaterih delih je bila tretja, na enem delu že celo četrta košnja te dragocene krmne rastline, ki se prideluje po ekoloških načelih. Del prodajajo v balah, iz dela v lastnem obratu pa izdelujejo pelete za hranjenje govedi. Kot pionirji pri proizvodnji agro peletov na Hrvaškem, poleg lucerne uporabljajo tudi velike količine druge biomase, rastlinskih ostankov (pšenice, oljne ogrščice, soje), kjer prevladuje ekološka pridelava (približno 600 hektarjev).

Ponosni lastnik nas je tudi odpeljal do polja lucerne in pokazal, kako poteka delo. Zaposlena Dražen Mesaroš in Hrvoje Dikanović sta kosila s SIP kosilnicami, priklopljenimi na močnejše traktorje s 160 konjskimi močmi, čeprav jih za takšno košnjo zadostuje že 130 KM.

“V zadnjih letih se veliko ukvarjam s košnjo in skladiščenjem lucerne in zelo smo zadovoljni s SIP-ovimi kosilnicami z gnetilniki in delovno površino devetih metrov. Najboljša delovna hitrost je od sedem do deset kilometrov na uro. Ta tretja košnja lucerne je na tej površini nekoliko šibkejša, a smo v sedmih urah že pokosili približno 75 hektarjev, takoj za kosilnico pa gremo na delo z obračalnikom, prav tako širine 9ih metrov, tako da se košena masa čim hitreje posuši.

Naša celotna ekipa je mlada, vsi smo mlajši od 30 let in veliko nam pomeni, da smo zaposleni tukaj, plače so dobre, nimamo se nad čim pritoževati. Ne potrebujemo Nemčije, Irske ali katere druge evropske države, tukaj smo v redu, doma smo z družinami,” je dejal Dražen Mesaroš, ki v podjetju iz Kujnika dela že 13 let.

Tudi njegov sodelavec Hrvoje Dikanović, ki je po delovnih izkušnjah mlajši, je zadovoljen s svojim statusom, a tudi z robustnimi in zmogljivimi stroji podjetja SIP Šempeter, s katerimi v kratkem in kakovostno opravijo veliko dela.

 

Od majhne kosilnice do celotne linije SIP kmetijskih priključkov 

“Stroji so močni in kakovostni, enostavni za vzdrževanje, proizvajalec nam pravočasno pošlje potrebne dele. Dobro smo se usposobili, okvare na strojih so redke, če pa se kljub temu zgodi kaj večjega, pokličemo njihovo ekipo in se zadeva reši,” pravi Hrvoje. Po krajšem pogovoru z zaposlenimi in urejanju dela za naslednje dni, ker se z družino odpravlja na dopust na Jadran, je Darko Grivičić pohvalil svojo ekipo mladih, pridnih in odgovornih ljudi, na katere se, kot pravi, lahko povsem zanese, saj svoje delo opravljajo zelo korektno. Poudarja, da se je večina teh zaposlenih poročila po tem, ko se je pridružila njegovemu podjetju, si ustvarila družine, kupila hiše in ostale domove v Slavoniji, saj imajo sigurno zaposlitev in sredstva za preživetje.

Glede mehanizacije in sodelovanja s priznanim slovenskim podjetjem, specializiranim za stroje za košnjo in spravilo travinja, pravi, da je najprej kupil majhno kosilnico in že takrat videl, da gre za kakovosten stroj.

“Ni imela gnetilnika, brez katerega se detelja težje posuši in s tem v njej ohrani manjši odstotek hranilnih sestavin. Ko se lucerna kosi brez gnetilnika, se list hitro posuši, saj se izsuši steblo in ko je tega veliko, nastanejo izgube. Ni vseeno, ali je odstotek beljakovin v lucerni 11-12 ali 17-18 odstotkov. Ko smo se odločili za povečanje proizvodnje lucerne, sem se pogovarjal z Željkom Šoštarićem, prodajnim zastopnikom podjetja SIP Šempeter Slovenija, za območje Hrvaške, in glede na njegov predlog smo kupili stransko kosilnico z gnetilnikom. Takrat sem videl, da je velika razlika v kakovosti posušene lucerne. Ko se je trg širil, smo povečali tudi sejane površine z lucerno. S prvih 50 ha smo vmes dvignili proizvodnjo na več kot dvesto hektarjev, šli pa bomo na 300,” se je pohvalil Grivičić in dodal, da imajo sedaj trojno kosilno kombinacijo s skupno delovno širino devet metrov.

“Danes ste videli, da bodo naši fantje v eni izmeni pokosili 80 hektarjev lucerne. Takoj za kosilnico bomo šli z obračalnikom, ki prav tako pokriva 9 metrov in omogoča, da se krma hitreje posuši, naslednji dan pa lahko lucerno baliramo z deležem vlage od 12 do 15 odstotkov,” pravi gostitelj. Dodaja, da so za to košnjo, sušenje in baliranje lucerne kupili cel komplet SIP priključkov. Poleg kosilnice in obračalnika še dva 7-metrska zgrabljalnika.

 

Dnevno lahko naredimo od 500 do 600 velikih bal 

“Kupili smo jih za zbiranje posušene lucerne v zgrabkih širine 14 metrov in po tem lahko dnevno naredimo od 500 do 600 velikih bal. Odkar delamo s SIPovimi stroji, lahko te le pohvalim, prav tako sodelovanje s podjetjem in dobavo rezervnih delov. Z njimi doslej nismo imeli večjih težav. Stroji so res močni. Potrebno je tudi poudariti kdo in kako dela z njimi, tako, da sem s svojo ekipo zelo zadovoljen,” poudarja.

 

Vir: Agro klub