Podjetni kmet, 7. January 2024, Author: Maruša Kraševec, Photo: SIP Šempeter d.d.
V podjetju SIP, ki se je na trgu kmetijske mehanizacije uveljavil kot specialist za spravilo travinja, morajo zaposleni poleg tehničnih lastnosti strojev poznati tudi fiziološke in fizikalne procese, ki potekajo v rastlinah in na njih vplivajo pred in med spravilom. V ta namen so oblikovali skupino SIP Lab, ki skrbi za izobraževanje zaposlenih in je obenem vključena v testiranje strojev, kjer spremlja vidik kakovosti krme ter pomena različnih tehnologij spravila. Odgovarja tudi na vprašanja uporabnikov, ki se pogosto navezujejo na kosilnice z gnetilniki. Za odgovor na vprašanje »Kateri gnetilnik izbrati?« so v SIP Labu izvedli test primerjave različnih tipov prstnih gnetilnikov.
Zakaj gnetilnik?
Pokošene rastline se ne sušijo enakomerno, saj se listi rastlin sušijo veliko hitreje od stebel. Stebla namreč rastlini omogočajo, da vodo iz korenin do listov črpa s čim manjšimi izgubami, zato so obdana z voskasto kutikulo, ki preprečuje izhlapevanje vode. Na tej točki svoje delo opravijo gnetilniki. To so mehanizmi, vgrajeni v kosilnih enotah, katerih namen je poškodovati stebla rastlin, s čimer se stebla odpre in se omogoči hitrejše izgubljanje vode in tako sušenje stebel. Ker je venenje oz. sušenje krme hitrejše, je posledično tudi spravilo krme hitrejše. Tako lahko zagotovimo, da se v krmi ohrani čim več hranilnih snovi, pojasnjuje Maruša Kraševec, diplomirana inženirka kmetijstva in vodja SIP Laba.
Kakšne tipe gnetilnikov poznamo?
Pri kosilnicah poznamo dva tipa gnetilnikov, in sicer prstne in valjaste. Prstni gnetilniki so sestavljeni iz plastičnih ali kovinskih prstov, njihova funkcija pa je, da nalomijo ali natrgajo stebla in tako odprejo pot hitrejšemu izgubljanju vlage. Pri delovanju pa deloma poškodujejo tudi liste rastlin, kar je lahko težava pri spravilu metuljnic.
Valjasti gnetilniki pa delujejo tako, da stebla stisnejo med dvema gumijastima ali kovinskima valjema. Zaradi stiska steblo poči oziroma se razpre in izpostavi vremenskim vplivom, pri čemer pa se ne poškoduje lističev. Zato so primernejši za gnetenje detelj in lucerne.
Kateri gnetilnik naj izberem?
V SIP-u pravijo, da se pri komunikaciji z uporabniki in potencialnimi kupci velikokrat srečajo z vprašanjem o tem, kateri gnetilnik priporočajo. V Sloveniji se to vprašanje nanaša predvsem na prstne gnetilnike, saj se valjasti gnetilniki pri nas ne uporabljajo prav pogosto. Da bi kar najtočneje odgovorili na to vprašanje, so v SIP Labu zasnovali poskus, v katerem so primerjali dva različna tipa prstnih gnetilnikov in njun vpliv na hitrost venenja krme ter vsebnost surovih beljakovin v krmi. Test so izvedli julija na drugem odkosu travno-deteljne mešanice. Za namen testa so uporabili prototip dvojne kosilne kombinacije, pri kateri je bila ena enota kosilnice brez gnetilnika, na drugi kosilni enoti je bil gnetilnik s kovinskimi prsti, na čelni kosilnici pa je bil gnetilnik s plastičnimi prsti. Tako so imeli možnost v enem hodu traktorja pri enakih pogojih primerjati tri različne tipe redi. Za primerjavo pa so vzeli tudi vzorce sveže odkošene krme.
In kaj so pokazali rezultati SIP Labovega testa?
Rezultati analiz vzorcev krme pokošene brez gnetilnika, z gnetilnikom s plastičnimi prsti in gnetilnikom s kovinskimi prsti so pokazali, da je bila dve uri po košnji vsebnost suhe snovi v travno-deteljni mešanici sledeča: 18,7 odstotka pri sveže pokošeni krmi, 25,2 odstotka pri košnji brez gnetilnika, pri košnji s prstnim plastičnim gnetilnikom 26,9 odstotka in 28,9 odstotka pri košnji s kovinskim gnetilnikom.
Analiza vsebnosti surovih beljakovin na kilogram suhe snovi (SS) krme pa je pokazala, da je bila pri košnji brez gnetilnika vsebnost surovih beljakovin na kilogram SS krme 16,3 odstotka, pri košnji s kovinskim gnetilnikom 14,7 odstotka, pri košnji s plastičnim prstnim gnetilnikom pa 15,6 odstotka. Vsebnost surovih beljakovin na kilogram SS krme pri sveže pokošeni mešanici pa je bila 16,7 odstotka.
Pri gnetenju s kovinskim prstnim gnetilnikom je izguba vlage iz rastlin najhitrejša, vendar pa se pri gnetenju detelj lahko pojavijo večje izgube lističev in posledično beljakovin.
Na fotografiji so prikazane poškodbe lističev detelje, povzročene s plastičnim prstnim gnetilnikom, ki pa so v primerjavi s kovinskimi prsti minimalne.
SIP Lab uporabnikom priporoča
Rezultati testa so pokazali, da se pri uporabi gnetilnika vedno pojavijo določene izgube surovih beljakovin. Po drugi strani pa pospešimo venenje oz. sušenje rastlin, kar nam skrajša čas, ko so rastline izpostavljene metaboličnim procesom, ki se v njih odvijajo po košnji, in zunanjim vplivom, predvsem vremenskim, ki pa sami po sebi lahko pripeljejo do še večjih izgub hranilne vrednosti krme. Pri gnetenju s kovinskim gnetilnikom je izguba vlage iz rastlin hitrejša, kar pomeni, da je tudi spravilo krme lahko hitrejše, vendar pa se pri gnetenju detelj lahko pojavijo večje izgube lističev in beljakovin v primerjavi s plastičnimi prsti. Tako uporabnikom in vsem, ki še iščejo informacije o tem, kateri gnetilnik izbrati, v SIP-u priporočajo, da se na površinah, kjer prevladujejo čisti posevki trav, uporablja gnetilnike s kovinskimi prsti, za posevke travno-deteljnih mešanic in tudi mešanic z lucerno pa gnetilnike s plastičnimi prsti.
Več si lahko preberete v izvornem članku, ki ga najdete TUKAJ.