Eno izmed zanimivih vprašanj pri spravilu krme je ali kositi dopoldne ali popoldne. Jasnega odgovora na to vprašanje ni, saj imata tako košnja dopoldne kot košnja popoldne svoje prednosti in slabosti.

Dilema je povezana s fiziologijo rastlin in vsebnostjo vodotopnih ogljikovih hidratov (VOH) oziroma sladkorjev v rastlinah. Ker fotosinteza poteka čez dan oziroma le ob prisotnosti sončnega sevanja, se sladkorji najbolj intenzivno tvorijo v najsvetlejšem delu dneva. Ponoči pa v rastlinah poteka samo dihanje, pri kateri se sladkorji, ki nastanejo v procesu fotosinteze porabljajo, zato je zjutraj vsebnost sladkorjev v rastlinah najnižja.

Zaradi dalj časa trajajočega in intenzivnega sončnega sevanja košnja v dopoldanskem času omogoča, da je široko odprta večina listnih rež, kar pomeni hitrejšo izgubo vlage in venenje. Posledično je tudi spravilo krme hitrejše in nevarnost za slabe vremenske razmere manjša. Če kosimo zjutraj, moramo kositi po jutranji megli in po tem, ko se dvigne rosa, saj je izhlapevanje površinske vlage veliko hitrejše, če rastline stojijo pokonci. Ob ugodnih vremenskih razmerah lahko silažo pospravimo že isti dan. Pri sušenju sena pa s košnjo zjutraj skrajšamo čas sušenja saj je krma dlje časa izpostavljena sončnemu sevanju. V primeru bolj vlažnih obdobij je košnja zjutraj, ravno zaradi hitrejšega venenja bolj priporočljiva, med tem ko se v zelo suhem in vročem vremenu v primeru siliranja bolj priporoča nekoliko kasnejša košnja, s čimer preprečimo, da bi se krma presušila.

 

Zaradi dalj časa trajajočega in intenzivnega sončnega sevanja košnja v dopoldanskem času omogoča hitrejšo izgubo vlage iz rastlin in hitrejše venenje.

 

Koncept popoldanske košnje temelji na dejstvu, da se sladkorji v rastlinah zaradi sončnega sevanja tvorijo čez dan in dosežejo najvišjo koncentracijo pozno popoldne. Pri lucerni je pozno popoldne doseženo tudi najvišje razmerje med listi in stebli. Višja vsebnost sladkorjev v krmi je pomembna tako iz energetskega vidika krme in ješčnosti, saj gre v tem primeru za lahko prebavljive in okusne sladkorje, kot tudi z vidika procesa siliranja. Višja vsebnost sladkorjev v krmi namreč zagotavlja več substrata za mlečnokislinske bakterije, ki ga v procesu fermentacije silaže pretvorijo v mlečno kislino ter tako zagotovijo hitro znižanje pH in dobro obstojnost krme. Slaba stran košnje v popoldanskem času je, da je za doseganje želene sušine krme lahko potrebno dlje časa. Če kosimo prepozno popoldne in če rastline vlage ne izgubljajo dovolj hitro se proces dihanja rastlin skozi listne reže podaljša s čimer se podaljša tudi izgubljanje hranilnih snovi. V takem primeru se proces venenja oz. sušenja krme lahko nadaljuje v noč, kar pomeni, da poteka celo dan ali dva dlje kot v primeru dopoldanske košnje. Če sta vlaga in temperatura ponoči visoki, respiracija rastlin poteka še bolj intenzivno in tako izgubimo veliko več hranilnih snovi, kot bi jih pridobili s poznejšo košnjo. Prav tako daljše sušenje predstavlja tveganje v primeru slabega vremena. Vsebnost VOH v primeru hladnejšega in oblačnega vremena se tekom dneva ne spreminja bistveno in takrat je ključno, da krmo ovenimo čim prej.

Vendar, če so pogoji za sušenje dobri in se lahko do večera krmo oveni na 60% vlage je z vidika vsebnosti sladkorjev v krmi bolj priporočljivo kositi popoldne. Košnja kasneje oziroma popoldne se priporoča tudi poleti v hudi vročini ali na območjih z intenzivnim sončnim sevanjem in nizko zračno vlago, ko se krma lahko presuši. Košnja popoldne je v suhih predelih priporočljiva predvsem pri lucerni, kjer se lističi lahko zelo hitro posušijo in se izgube pri spravilu zaradi drobljenja povečajo.

 

Sladkorji, ki se v rastlinah zaradi sončnega sevanja tvorijo čez dan, dosežejo najvišjo koncentracijo pozno popoldne.

 

Raziskave so pokazale, da tudi krave in konji raje izbirajo in jedo seno, ki je pokošeno popoldne v primerjavi s senom, ki je pokošeno zjutraj. To se ujema z vsebnostjo VOH oziroma sladkorjev v senu, saj izboljšajo okus in vonj in tako povečajo ješčnost pri živalih. Prav tako je košnja popoldne zaradi višje vsebnosti VOH priporočljiva v primeru krmljenja prilasta (angl. zero-grazing).

 

Višja vsebnost VOH oz. sladkorjev v senu izboljša okus in vonj ter tako poveča ješčnost pri živalih.

 

Ključne besede: sip, kmetijstvo, kmetijska mehanizacija, kmetijski stroji, kmetijska oprema, spravilo travinja, seno, travnik, krma, krave molznice, govedo, konji, košnja, diskaste kosilnice, prstni gnetilnik, valjasti gnetilnik, obračalnik, zgrabljalnik, pobiralni zgrabljalnik

 

Viri.