Kosilnice z gnetilniki omogočajo hitrejše sušenje in spravilo krme ter s tem zagotovijo ohranjanje hranilnih snovi v krmi.
Zaradi večjega razmerja med površino in volumnom in zaradi manjše debeline povrhnjice se listi na rastlinah sušijo hitreje kot stebla. Stebla namreč omogočajo rastlini, da črpa vodo iz korenin do listov pri čemer morajo biti izgube vode čim manjše. Zato so obdana z voskasto kutikulo, ki preprečuje izhlapevanje vode prav tako imajo stebla nižje razmerje med površino in volumnom oz. večji premer. Gnetilniki so zasnovani za to, da poškodujejo stebla do te mere, da je omogočeno hitrejše izgubljanje vode in tako hitrejše sušenje stebel. Poznamo dva tipa gnetilnikov na kosilnicah, in sicer prstni gnetilnik in valjasti gnetilnik.
Prstni gnetilniki so sestavljeni iz plastičnih ali kovinskih prstov, ki so lahko premični ali togi, njihova funkcija pa je, da poškodujejo oz. obdrgnejo voskasto povrhnjico na steblih ali listih rastlin s čimer je omogočeno hitrejše izgubljanje vlage. Sistem zagotavlja učinkovito gnetenje in odlično pretočnost krme obenem pa tudi velik pretok zraka in lepo odkošeno travo. Prstni gnetilniki so primerni za gnetenje travnih sestojev. Niso pa pretirano priporočljivi v primeru spravila detelj ali lucerne, ker lahko pri gnetenju preveč poškodujejo nežne lističe in večajo izgube hranilnih snovi v krmi.
Plastični in kovinski prstni gnetilnik
Prstni gnetilnik poškoduje voskasto povrhnjico stebel in listov (1) ter natrga
ali zlomi stebla (2), s čimer je omogočena hitrejša izguba vode.
Valjasti gnetilnik stebla stisne med dvema gumijastima ali kovinskima valjema, ki sta lahko gladka ali profilirana pri čemer steblo poči oziroma se razpre in izpostavi vremenskim vplivom. Takšni gnetilniki ne poškodujejo lističev zato so bolj primerni za gnetenje detelj in lucerne. Prav tako se lahko valjasti gnetilniki (predvsem kovinski) uporabljajo za gnetenje trav z debelejšim steblom kot sta sirek ali proso, kar je pogosta praksa v zelo sušnih območjih.
Valjasti gumijasti gnetilnik
Na sliki so označene točke, kjer je je steblo stisnjeno, lističi pa ostanejo nepoškodovani.
Da bo košnja z gnetilniki učinkovita je potrebna pravilna nastavitev gnetilnikov
Pri prstnih gnetilnikih je glede na količino in vrsto krme potrebno nastaviti stopnjo kontakta med gnetilnikom in krmo. Intenziteta gnetenja je odvisna od števila vrtljajev rotorja ter od razmika med prsti in loputo. Pri večji količini krme bolj odpremo loputo in obratno. Pri pravilni nastavitvi prstnega gnetilnika morajo biti vsa stebla poškodovana.
Valjasti gumijasti gnetilnik sestavljata dva profilirana valja z V vzorcem, ki se vrtita drug proti drugemu. Stopnjo gnetenja lahko prilagodimo količini krme in sicer tako, da nastavimo pravilen razmik in pritisno silo med valjema. Delovno hitrost valjev uravnavamo s številom vrtljajev rotorjev valjev. Potrebno je nastaviti pravilen razmik med valjema, saj v primeru prevelikega razmika krma ni pregnetena, v primeru preozkega razmika pa večja stebla ne morejo priti čez gnetilnik ali se poškoduje lističe. Razmik med valjema mora biti med 1.5 do 2.3 mm. Prav tako pomembna nastavitev je usklajeno vrtenje valjev oziroma enakomerno prekrivanje reber in rež na valju. V tem primeru lahko pri napačni nastavitvi pride do pretiranega gnetenja in izgube lističev. Potrebno je preveriti tudi pritisk med valjema, ki se lahko nastavlja brezstopenjsko prek vzmeti. Pri majhni masi pridelka se mora pritisk zmanjšati, kadar pa se gnete večja masa pridelka, je potrebno pritisk med valjema povečati.
Pri gnetenju z valjastim gnetilnikom mora biti vsaj 90% stebel poškodovanih. Takoj po gnetenju lističi ne smejo biti stisnjeni, če so, kar se kaže v črni barvi lističev je potrebno gnetilnik pravilno nastaviti, saj se takšni lističi zelo hitro posušijo, postanejo bele barve in se zdrobijo. Poleg izgub krme, nepravilna nas- tavitev gnetilnika poveča obremenitev stroja in porabo energije ter prispeva k hitrejši obrabi gnetilnika.
Vse vire si lahko ogledate tukaj.