Pepel predstavlja skupno vsebnost mineralov v krmi, ki ga pri analizi krme imenujemo surovi pepel (SP).
Sestavljen je iz mineralov, ki jih vsebuje rastlina, to je t. i. privzeti pepel, in mineralov, ki izhajajo iz onesnaženja krme, to je t. i. vneseni pepel. Privzeti pepel sestavljajo naravni minerali, ki jih najdemo v rastlinah, od katerih imajo nekateri hranilno vrednost za živali, npr. kalcij, kalij, fosfor, magnezij in baker. Vneseni pepel pa je povezan z vnosom zemlje ali peska v krmo, bodisi na površino rastline med rastjo ali med spravilom in nima hranilne vrednosti za živali.
Trave hladne sezone imajo v povprečju 5 do 6 % privzetega pepela na kg suhe snovi (SS), krmne metuljnice, kot so lucerne in detelje, pa 6 do 8 %. Preostanek pepela je zemlja ali pesek, ki sta zašla v krmo. Seno ali silaže iz trav in travno-deteljnih mešanic imajo tako v povprečju od 7 do 9 % SP na kg SS krme, seno ali silaža iz lucerne pa 10 do 12 % SP na kg SS krme. Privzete koncentracije mineralov v rastlinah se z rastjo rastlin zmanjšujejo, večje pa so pri rastlinah, ki rastejo v tleh z visoko koncentracijo razpoložljivega kalija in so lahko razponu od 8 do 10 %.
Ko organsko snov v rastlini sežgemo, ostane le anorganska snov, kar predstavlja surovi pepel. Le-ta je v vzorcu krme sestavljen iz anorganske snovi oz. mineralov, ki jih vsebuje rastlina in anorganskih snovi, ki se na rastlini pojavijo med rastjo ali so vnesene med spravilom.
Zaradi napačnih praks in napačne uporabe mehanizacije pri spravilu travinja ter tipa tal in vremenskih razmer se koncentracije surovega pepela lahko povečajo za 5 do več kot 15 % točk. Visoko vsebnost surovega pepela v krmi lahko povzročijo tako mokro vreme z mokrimi tlemi kot suho vreme in prašne razmere. Krtine, v preteklosti poplavljeni predeli njiv, kolesnice in bližina makadamskih cest prav tako prispevajo k višjim vsebnostim surovega pepela v krmi.
Čeprav je težko preprečiti vso kontaminacijo krme, priporočamo 10 nasvetov za zmanjšanje vsebnosti pepela v krmi:
1. Travinja ne kosite, dokler se ne posuši. Na suho krmo se delci zemlje in peska prijemajo manj.
2. Izogibajte se spravilu polegle krme, še posebej če je zemlja mokra ali zelo suha.
3. Kosilni greben naj ne bo nastavljen pod preveč navpičnim kotom. Podlagi naj se prilagaja tako, da ne poškoduje travne ruše in da je košnja čez celotno površino enakomerna.
4. Ne kosite prenizko. Čeprav nižja košnja ponuja večji potencial pridelka, kosilnica tako pobere več zemlje in peska, pa tudi obraščanje ruše je počasnejše. Višino košnje nastavite med 5 do 7,5 cm, v mokrih razmerah pa med 10 in 15 cm.
5. Uporabljajte ostre nože na kosilnicah.
6. Naredite široke redi ali raztrosite krmo. To bo pospešilo hitrost sušenja in krmo obdržalo na strnišču odmaknjeno od tal.
7. Delovno višino obračalnikov in zgrabljalnikov nastavite glede na količino krme in tako, da je preprečeno drsanje prstov oz. krakov po tleh.
8. Če je možno uporabljajte pobiralne zgrabljalnike. Le-ti pripomorejo k zmanjšanju vnosa zemlje in peska v krmo, saj krmo dvignejo od tal in položijo v zgrabek.
9. Nadzorujte prisotnost glodavcev na njivah, da zmanjšate nastanek krtin, rovov in grbin.
10. Prostori za shranjevanje krme naj bodo čisti, na dobro odcednih in trdnih površinah.
Tehnologije pobiralnih zgrabljalnikov AIR pripomorejo k zmanjšanju vnosa zemlje in peska v krmo, saj krmo dvignejo od tal in položijo v zgrabek.
Ključne besede: sip, kmetijstvo, kmetijska mehanizacija, kmetijski stroji, kmetijska oprema, spravilo travinja, seno, travnik, krma, krave molznice, govedo, konji, košnja, diskaste kosilnice, prstni gnetilnik, valjasti gnetilnik, obračalnik, zgrabljalnik, pobiralni zgrabljalnik…
Viri.