BRANANJE IN VALJANJE
Pravočasna spomladanska oskrba travinja je pomembna za pridelavo kakovostne voluminozne krme ter uspešno prirejo mleka in mesa.
V obdobju vegetacije je travinje izpostavljeno številnim dejavnikom, ki vplivajo na kakovost voluminozne krme in obnovo travne ruše. Zaradi plitvega koreninskega sistema je trava zelo občutljiva na pomanjkanje padavin. Prav tako se v obliki slabše rasti trave in praznih ali porumenelih mest na travniku ali njivi pokažejo posledice intenzivne rabe travinja s težko mehanizacijo, ostrih ali milih zimskih razmer ter aktivnost divjih živali in glodavcev.
Med pomembne spomladanske ukrepe sodita brananje in valjanje travne ruše. S travniškimi branami pomagamo pri odvodnjavanju površine, pri čemer odstranimo blatne zaplate ali luže na travniku in razporedimo morebitne ostanke organskih gnojil. Pomembno pri brananju je, da prezračimo plast travne ruše, odstranimo njene odmrle dele in mah ter poravnamo krtine, mravljišča in grude s čimer dosežemo hitrejšo rast trave, zmanjšamo rast plevelov in pripravimo rušo za enostavnejšo košnjo.
Z brananjem prezračimo travno rušo in odstranimo odmrle dele s čimer omogočimo hitrejšo rast. Z brananjem sicer nekoliko poškodujemo mlade rastlinice, ki v tleh še niso dobro ukoreninjene ali pa so zaradi zimske zmrzali privzdignjene od tal, zato je po brananju travinja zelo priporočljivo še valjanje. Pri valjanju rastline stisnemo k tlom in vzpostavimo stik rastlin s tlemi. Tako črpanje vode poteka iz tal preko kapilarnega toka s čimer pospešimo in izenačimo rast travne ruše. Brananje lucerne ni priporočljivo saj lahko preveč poškodujemo nadzemni del koreninskega sistema.
Pri valjanju rastline stisnemo k tlom, kjer lahko poteka črpanje vode iz tal preko kapilarnega toka. S tem se pospeši in izenači rast travne ruše.
Na površinah, kjer je zemlja zelo izsušena ali je travna ruša zaradi zimske zmrzali močno privzdignjena je priporočeno samo valjanje travnikov, saj bi brananje preveč poškodovalo slabo ukoreninjene rastlinice. Hkrati povaljamo tudi krtine in grude, ki so na travnikih. Valjanje je potrebno opraviti tudi na površinah z veliko kamenja saj le-to z valjanjem pritisnemo v tla s čimer zmanjšamo možnosti poškodb kosilnic in strojev za spravilo travinja ter zmanjšamo vnos kamenja v krmo. Tudi z valjanjem poravnamo krtine, mravljišča in grude, ki pogosto povzročajo težave pri košnji.
Valjanje se za boljši vznik priporoča tudi v primeru dosejevanja travinja. Če izvajamo spomladansko setev, dobro uležanost tal dosežemo prav z valjanjem tal pred setvijo. Valjanje se priporoča tudi po setvi, da se poveča stik med semenom in zemljo in izboljša vznik. Obenem seme zavarujemo pred izpiranjem iz tal ali pred erozijo tal zaradi vetra.
Oba ukrepa je potrebno izvajati v suhem vremenu, ko tla niso pretirano mokra, vendar ne v sušnem obdobju. Priporočljivo je tudi, da se valjanje izvaja v toplejšem delu dneva, ko rastline niso polne vode in so manj izpostavljene poškodbam.
Spomladi morajo pridelovalci poskrbeti, da travno rušo ustrezno pripravijo na sezono košnje. Na kakovost travinja in posledično voluminozne krme poleg pravočasnega brananja in/ali valjanja travnikov vplivamo tudi s pravilnim gnojenjem, dosejevanjem ter pravočasno košnjo in pravilno uporabo kmetijske mehanizacije za spravilo.
Ključne besede: sip, kmetijstvo, kmetijska mehanizacija, kmetijski stroji, kmetijska oprema, spravilo travinja, seno, travnik, košnja, diskaste kosilnice, obračalnik, zgrabljalnik, pobiralni zgrabljalnik…
Viri.