Rastline spadajo med avtotrofne organizme, kar pomeni, da si vse snovi, ki jih potrebujejo za preživetje lahko zagotovijo same iz okolja. Dva glavna, nasprotujoča si in obenem soodvisna procesa, ki potekata v rastlinah sta fotosinteza in celično dihanje.
Fotosinteza je proces pri katerem rastline, alge in nekatere bakterije uporabljajo sončno energijo, vodo (H2O) in ogljikov dioksid (CO2) za tvorbo kisika (O2) in sladkorjev, ki jim predstavljajo vir energije.
Med procesom fotosinteze rastline skozi listne reže na spodnjem delu listov sprejemajo ogljikov dioksid in vodo iz zraka. Znotraj celice se voda transformira v kisik, ogljikov dioksid pa v enostaven sladkor imenovan glukoza. Kisik se iz rastline sprosti nazaj v ozračje, glukozo pa rastline shranijo kot vir energije in jo pretvorijo v škrob, ki jim predstavlja rezervno hrano. V rastlinah so majhni organeli kloroplasti, ki v svojih membranah vsebujejo pigmente klorofile. Ti dajejo rastlinam značilno zeleno barvo in absorbirajo energijo iz valov modre in rdeče svetlobe, ki jo pretvorijo v kemično energijo. Pri tem kot stranski produkt nastane kisik (O2). Kemična energija, ki je nastala v kloroplastih se v nadaljevanju porabi v encimski reakciji pretvorbe molekul vode in ogljikovega dioksida v glukozo.
Prikaz procesa fotosinteze in celičnega dihanja (Vir slike: CK-12 Foundation)
Celično dihanje je aerobni proces, ki neprekinjeno poteka v celicah vseh organizmov. V procesu dihanja se energija v obliki organskih molekul, ki so nastale pri fotosintezi, porablja v mitohondrijih. Med tem, ko fotosinteza poteka le v listih rastlin in le v svetlem delu dneva, celično dihanje poteka v vseh delih rastline. Pri dihanju se porabljata glukoza in kisik, nastajata pa CO2 in H2O, pri čemer se sprosti energija obenem pa se z izločanjem vode rastlina ohlaja. Proces dihanja in razgradnja sladkorjev poteka tudi po odkosu. Ker se med dihanjem porabljajo hranilne snovi je potrebno proces venenja čim bolj skrajšati in hitro doseči ustrezno sušino krme.
Razumevanje procesa venenja je za pridelavo kakovostne krme zelo pomembno, delimo pa ga na tri faze. V prvi fazi venenja izguba vlage poteka preko listnih rež saj so le-te v svetlem delu dneva široko odprte. Takoj po odkosu je dihanje rastlin najintenzivnejše in postopoma upada dokler vlaga ne pade pod 40%. Če izgubo prvih 15% vlage iz rastlin dosežemo zelo hitro zmanjšamo porabo sladkorjev in škroba. V tej fazi moramo izpostaviti čim večjo površino krme sončnemu sevanju, kar obdrži listne reže široko odprte in pospeši izgubo vlage. Ključnega pomena je torej široka red za kosilnico in raztros redi čimprej po košnji.
S hitrim venenjem lahko ohranimo hranilno vrednost krme in zagotovimo zadostno vsebnost sladkorjev, ki zagotovijo visoko energetsko vrednost krme poleg tega pa v procesu siliranja predstavljajo vir energije za mlečnokislinske bakterije, ki lahko tako hitro in dovolj intenzivno znižajo pH v silosu ali bali s čimer je zagotovljena obstojnost silaže. (Vir slike: Undersander D., Harvesting impacts on forage quality)
V drugi fazi venenja se listne reže začnejo zapirati in se dokončno zaprejo s čimer se konča tudi dihanje rastlin. Izguba vlage lahko poteka le z izparevanjem skozi površino listov in stebel, ki pa so obdani z voskasto povrhnjico, kar upočasnjuje celoten proces. V tej fazi je pomembna uporaba gnetilnika pri košnji, saj gnetilniki poškodujejo povrhnjico ali stisnejo stebla in tako izguba vode iz rastlin poteka hitreje.
V tretji fazi venenja, ko so listne reže že povsem zaprte in dihanje ustavljeno, je potrebno izgubiti še vodo ujeto globoko v notranjosti rastline, predvsem v steblih. Za to fazo venenja je uporaba gnetilnika pri košnji najbolj pomembna, saj zaradi poškodbe stebel omogoča hitrejšo izgubo vlage.
Lističi od lucerne (in tudi detelj) imajo večje razmerje med površino in volumnom v primerjavi s stebli, kar pomeni, da je izguba vode preko listkov zelo hitra in se hitreje posušijo. Zato je pri lucerni zelo pomembna uporaba gnetilnika, ki steblo stisne in omogoči hitrejše izhlapevanje vode iz stebla. (Vir slike: hayandforage.com).
Ključne besede: sip, kmetijstvo, kmetijska mehanizacija, kmetijski stroji, kmetijska oprema, spravilo travinja, seno, travnik, košnja, diskaste kosilnice, prstni gnetilnik, valjasti gnetilnik, obračalnik, zgrabljalnik, pobiralni zgrabljalnik…
Viri.