PREPREČITE VNOS PEPELA V KRMO

Pepel predstavlja skupno vsebnost mineralov v krmi, ki ga pri analizi krme imenujemo surovi pepel (SP).

Sestavljen iz mineralov, ki jih vsebuje rastlina, to je t. i. privzeti pepel, in mineralov, ki izhajajo iz onesnaženja krme, to je t. i. vneseni pepel. Privzeti pepel sestavljajo naravni minerali, ki jih najdemo v rastlinah, od katerih imajo nekateri hranilno vrednost za živali, npr. kalcij, kalij, fosfor, magnezij in baker. Vneseni pepel pa je povezan z vnosom zemlje ali peska v krmo, bodisi na površino rastline med rastjo ali med spravilom in nima hranilne vrednosti za živali.

 

 

 

 

 

Ko organsko snov v rastlini sežgemo, ostane le anorganska snov, kar predstavlja surovi pepel.
Le-ta je v vzorcu krme je sestavljen iz anorganske snovi oz. mineralov, ki jih vsebuje rastlina in
anorganskih snovi, ki se na rastlini pojavijo med rastjo ali so vnesene med spravilom.

Trave hladne sezone (C3 trave) imajo v povprečju 5 do 6 % privzetega pepela na kg suhe snovi, metuljnice, kot so lucerne in detelje, pa 6 do 8 %. Preostanek pepela je zemlja ali pesek, ki sta zašla v krmo. Seno ali silaže iz trav in travno-deteljnih mešanic imajo v povprečju od 7 do 9 % SP, seno ali silaža iz lucerne pa 10 do 12 % SP na kg suhe snovi. Privzete koncentracije mineralov v rastlinah se z rastjo rastlin zmanjšujejo, večje pa so pri rastlinah, ki rastejo v tleh z visoko koncentracijo razpoložljivega kalija in so lahko razponu od 8 do 10 %.

Zaradi napačnih praks spravila travinja in uporabe strojev ter tipa tal in vremenskih razmer ob  spravilu se koncentracije SP lahko povečajo za 5 do več kot 15 % točk. Visoko vsebnost surovega pepela v krmi lahko povzročijo tako mokro vreme z mokrimi tlemi ob spravilu kot suho vreme in prah. Krtine, v preteklosti poplavljeni predeli njiv, kolesnice in bližina makadamskih cest prav tako prispevajo k višjim vsebnostim pepela v krmi.

Čeprav je nemogoče preprečiti vso kontaminacijo krme, priporočamo 10 nasvetov za zmanjšanje vsebnosti pepela v krmi:

1. Travinja ne kosite, dokler se ne posuši, ker se na suho krmo delci zemlje in peska prijemajo manj.
2. Izogibajte se spravilu polegle krme, še posebej kadar je zemlja mokra ali zelo suha.
3. Kosilni greben naj ne bo nastavljen pod preveč navpičnim kotom. Podlagi naj se prilagaja tako, da ne bo poškodoval travne ruše in da bo košnja čez celotno površino enakomerna.
4. Ne kosite prenizko. Čeprav nižja košnja ponuja večji potencial pridelka, kosilnica tako pobere več zemlje in peska in ju nanese na krmo. Višino košnje nastavite med 5 do 7,5 cm, v mokrih razmerah pa med 10 in 15 cm.
5. Uporabljajte ostre nože na kosilnicah, da bo košnja tekoča in gladka.
6. Naredite široke redi ali raztrosite krmo. To bo pospešilo hitrost sušenja in krmo obdržalo na strnišču odmaknjeno od tal.
7. Delovno višino obračalnikov in zgrabljalnikov nastavite glede na količino krme in tako, da je preprečeno drsanje prstov oz. krakov po tleh.
8. Če je možno uporabljajte pobiralne zgrabljalnike. Le-ti bistveno pripomorejo k zmanjšanju vnosa zemlje in peska v krmo, saj krmo dvignejo od tal in položijo v zgrabek.
9. Nadzorujte prisotnost glodavcev na njivah, da preprečite nastanek krtin, rovov in grbin.
10. Prostori za shranjevanje krme naj bodo čisti, na dobro odcednih in trdnih površinah.

Močno deževje lahko razprši delce zemlje in peska na rastline, še posebej, so te polegle.
Prav tako se lahko pri spravilu v zelo suhih razmerah ali na peščenih tleh v krmo vnese veliko prahu in peska.

Vse vire si lahko ogledate tukaj.